Fižol Jeruzalemčan
Phaseolus vulgaris
Avtohtona slovenska sorta fižola s ploščatimi rumenimi maslenimi stroki in rjavim zrnjem. Primarno je namenjen za stročje, lahko pa se ga goji tudi za zrnje.
Visok fižol sadimo k opori v obliki visoke palice (prekle) ali vrvice/žice. K vsaki opori lahko damo več semen – število je odvisno od moči opore – k vrvici damo do 3 semena, k palici - fižolovki lahko damo do 6 semen. Za oporo lahko uporabimo tudi visoko koruzo (Trdinko) ali visoke sončnice.
Stročji fižol obiramo na dan za cvet, glede na setveni priročnik. Če ga obiramo takrat, spodbujamo novo cvetenje, zato imamo na rastlini vedno znova nov pridelek, stroki pa ostanejo mehki in brez nitk do en teden v hladilniku. Če obiramo stročje na dan za plod, s tem spodbujamo zorenje zrnja, tako na rastlini, kot tudi v obranem stročju. Tako stročje postane trdo in nitkasto v par dneh, zato ga je treba porabiti sproti, na rastlini pa že nastavljeno stročje hitro dozori, novi cvetovi pa se ne tvorijo. Na dan za list pa sploh odsvetujemo kakršnokoli obiranje ali obdelavo fižola, saj s tem pospešujemo razvoj glivic, kar se kasneje izkaže v obliki bolezni.