Od začetka pa do tam, kjer smo zdaj...

 

Amarant pred Amarantom

 

Jeseni leta 2003 se je začela zgodba o slovenskem ekološkem semenarstvu.

Izkazalo se je namreč, da slovenski ekološki kmetje nimajo na voljo ekoloških semen, ki bi jih lahko posejali na svoje njive. Zato so bili primorani uporabljati konvencionalno seme, za katerega so morali dobiti najprej dovoljenje s strani kontrolne organizacije, ali pa po ekološko seme hoditi v sosednjo Italijo in Avstrijo. 

Po drugi strani so nekateri slovenski ekološki kmetje in vrtičkarji želeli pridelati seme, ki bi dalo kvaliteten pridelek. Ker pa se semena nikoli ne da pridelati ravno prav, je prišlo do ideje o izmenjavi semen pod okriljem Zveze društev Ajda, kar je bilo predstavljeno na posvetu na sejmu Agra v Gornji Radgoni. Ministrstvo za kmetijstvo je odobrilo izvedbo pilotskega projekta, ki bo služil za izobraževanje, testiranje in promocijo v Sloveniji pridelanih ekoloških semen. Projekt je vodila Fanči Perdih s pomočjo strokovnjakinje doc. dr. Mihaele Černe, znanstvene svetnice, ki se je vrsto let ukvarjala s semenarstvom na Kmetijskem inštitutu Slovenije.

Ker so ekološka semena najbolj pomembna na ekoloških kmetijah, poleg tega imajo oni boljše pogoje za prodelavo semen, kot vrtičkarji, smo v projekt vključili tudi Zvezo ekoloških kmetov, s pomočjo kontrolne organizacije za ekološko kmetijstvo pa smo poskrbeli, da smo ohranili status ekoloških semen pri izmenjavi.

Vzporedno z izmenjavo so se vršila izobraževanja o pridelavi zelenjadnic in kako pridelati kvalitetno seme ter v primerjalnih posevkih testiranje semen, ki so jih prinesli udeleženci v izmenjavo. Tako sta ga. Černe in Fanči Perdih ugotavljali, kateri kmetje imajo »roko za semenarstvo«, ter kakšne sorte se ohranjajo na slovenskih vrtovih.
Jeseni leta 2006 se je oblikovala skupina 8 kmetov, ki so želeli in so že imeli osnovna znanja za pridelavo semena za trg.

Takrat so kontaktirali Semenarno Ljubljana in jo prosili, če jih vzame pod svoje okrilje. Prejeti odgovor jih je vse razočaral, češ da so v Sloveniji preslabi pogoji za pridelavo semena, saj imamo velika nihanja klime.

Takrat so kmetje prosili Fanči Perdih, da poišče kakšno drugo rešitev.
S strani fitosanitarne uprave, ki je odgovorna za področje semenarstva, so bila dana jasna navodila, kakšni so pogoji za ustanovitev samostojne semenarske hiše. Kmetje niso želeli sodelovati pri organizaciji, promociji in trženju, zato je to breme prevzela nase Fanči Perdih.

 

Pod strokovnim vodstvom doc. dr. Mihaele Černe je organizirala izobraževanja o pridelavi semen po celi Sloveniji in ob tem izmenjevala semena, tako da je bil kmalu asortiman semen precej širok, ljudje pa so bili še bolj zainteresirani za lastno pridelavo in nakup domačih semen.

 

Kmalu je bilo jasno, da je povpraševanje po semenih in po sortah semen veliko večje, kot je ponudba. Zato je Fanči začela sodelovati z avstrijsko semenarsko hišo Reinsaat, katere lastnica Reinhild Frech-Emmelmann ji je bila že prej mentorica in svetovalka glede semenarstva. Seme, po katerem je bilo več povpraševanja, kot ponudbe je dopolnila iz njihove ponudbe. 

 

Ustanovitev semenarske hiše

 

Leta 2007 je Fanči Perdih registrirala semenarsko hišo Amarant, Fanči Perdih s.p., ter pridobila vsa dovoljenja tako za pridelavo na kooperantskih kmetijah, kot tudi za trženje končnim kupcem in tržnim pridelovalcem.

 

Že v prvem letu je prijavila pridelavo semen, ker pa nekatera niso bila vpisana v sortno listo, saj so se ohranjala samo na kmetijah, je morala sprožiti postopek vpisa »novih« starih sort, da so kmetje lahko pričeli s pridelavo semena za trg. S strokovno pomočjo Dr. Črnetove je nudila strokovno pomoč, v želji, da bo pridelano seme čim bolj kvalitetno in da bodo tako pridelovalci, kot tudi kupci s pridelkom zadovoljni.

 

Prva predstavitev semen je bila na Ekoprazniku, septembra 2007, kjer je bilo kupcem na voljo 11 različnih sort semen iz slovenske pridelave - 2 solati, 1 motovilec in 8 sort zelišč. Kmalu je bilo jasno, da je povpraševanje po semenih in po sortah semen veliko večje, kot je ponudba. Zato je Fanči začela sodelovati z avstrijsko semenarsko hišo Reinsaat, katere lastnica Reinhild Frech-Emmelmann ji je bila že prej mentorica in svetovalka glede semenarstva. Seme, po katerem je bilo več povpraševanja, kot ponudbe je dopolnila iz njihove ponudbe, tista semena, ki so jih uspeli slovenski kmetje pridelati v količinah, ki so bile večje od povpraševanja, pa je ponudila Reinsaatu, da so ga oni tržili na svojem trgu.

 

Obenem z ustanovitvijo semenarske hiše je stekel postopek za vpis v sortno listo za 4 sorte, za katere se je izkazalo, da so dovolj dobre, da se jih splača ohraniti in razmnoževati naprej. To so bile sorte fižol Prepeličar Tomačevski, česen Anka, čebula Ivica in paradižnik Jani. Vse 4 sorte so celoten postopek "preživele" in so danes vpisane v sortno listo, prav tako pa je še vedno vzdrževalec podjetje Amarant, Fanči Perdih s.p.

 

Po treh letih testiranja na Kmetisjkem inštitutu se je izkazalo, da so sorte, ki so bile dane v postopek vpisa v sortno listo, dovolj dobre, da se jih splača ohraniti in razmnoževati naprej. To so sorte: fižol Prepeličar Tomačevski, česen Anka, čebula Ivica in paradižnik Jani, ki so že vpisane v slovensko sortno listo kot vrtičkarske sorte in se lahko tržijo po vsej Evropi. V letu 2013 pa so se tem sortam v postopek vpisa pridružili še trije fižoli, katerih prijavitelj in vzdrževalec je ravno tako Amarant, Fanči Perdih s.p.

 

Kasneje se je za pridelavo semen javilo še kar nekaj ekoloških kmetov. Nekaj jih je seme pridelalo in so postali naši kooperanti, nekaj ne. Nekateri kooperanti so s pridelavo semen odnehali, nekaj jih je po določenem času spet izkazalo interes za semenarstvo. 

 

Število kooperantov se je tako ves čas spreminjalo, število pridelanih sort pa se je iz leta v leto veča. Od samega začetka je semenarska hiša Amarant sodelovala z avstrijsko semenarsko hišo Reinsaat, v želji slovenskim ekološkim kmetom in vrtičkarjem ponuditi čim večji spekter kvalitetno pridelanih semen iz okolja, kjer so podnebne razmere enake ali podobne našim - v ponudbo so namreč lahko prišla le semena, pridelana v evropskih državah, kot so Slovenija, Avstrija, Nemčija, Italija, Švica... 

 

Skok v živilsko industrijo

 

Pri semenski pridelavi se za seme odbere najboljše rastline in najboljše plodove. Ko se seme odstrani, plodovi niso več primerni za trženje, zato so jih kooperantje nekaj sicer porabili zase, večino pa so zavrgli ali dali živalim.

Zato se je semenarski hiši Amarant leta 2009 pridružilo podjetje Amarant kooperativa d.o.o., v okviru katerega je potekala predelava stranskih produktov pri pridelavi semen. Tako so nastale prve mezge, omake, marmelade. Tem izdelkom so se kmalu pridružili še drugi izdelki, ki so jih ponudili kooperantje, npr. testenine, žita in mlevski izdelki...

 

Leta 2012 je bila pod okriljem prej omenjenega podjetja lansirana nova linija izdelkov in sicer linija semen za kaljenje "Amarant za kaljenje". Ta je bila odgovor na želje strank, ki so vedno več povpraševale po semenu, iz katerega bi lahko vzgojile kalčke in tako prišle do svežih vitaminov tudi v času, ko sveža zelenjava ni tako dostopna. Začelo se je z 12 različnimi sortami semen za kaljenje, do leta 2014 bo ta številka zrastla do 18. Poleg semen za kaljenje so pod to linijo v ponudbi še kalilniki, organizirajo pa se tudi delavnice, kjer lahko vsak vidi, sliši in okusi kako se kalčke vzgaja in kako se jih da uporabiti v kulinariki.

 

Amarant danes

 

Danes ima semenarska hiša Amarant 9 aktivnih in nekaj trenutno neaktivnih kooperantov, nekaj pa je tudi kandidatov za to, da bi kooperanti postali. Fanči Perdih jim še vedno nudi strokovno pomoč, tako glede semenarstva, kot tudi glede same pridelave rastlin. Prav tako je vesela vsakega, ki bi se rad začel ukvarjati s semenarstvom in postal kooperant semenarske hiše Amarant.

 

Do danes je bilo pridelanih že čez 60 sort, od tega vsaj pol v več ponovitvah, kar je za tako kratek čas in tako majhno semenarsko hišo precej. Veliko se dela na selekciji rastlin za pridelavo semen, v želji izboljšanja sort in pa iskanju že skoraj pozabljenih sort, ki so jih gojili na določenih delih Slovenije leta in leta. 

 

Še vedno poteka sodelovanje z avstrijsko ekološko semenarsko hišo Reinsaat, od leta 2013 pa poteka enako sodelovanje tudi z italijansko ekološko semenarsko hišo Arcoiris, glavni namen pa ostaja enak: dopolniti spekter sort, pridelanih v Sloveniji, delamo pa na tem, da bi čim več sort pridelali na slovenskih kmetijah in jih ne bi bilo potrebno uvažati.

 

Z letom 2014 se je spekter živilskih artiklov zaradi preobremenjenosti zaposlenih močno skrčil. Tako se lahko vsi zaposleni osredotočijo na programe, kot sta seme in semenski material in pa linija semen za kaljenje, od živilskih artiklov pa bodo ostali le tisti, pri katerih se uporabi stranske produkte iz semenske pridelave in so namenjeni javni prehrani v šolah in vrtcih, ter individualnim naročilom strank.

 

AMARANT kooperativa d.o.o., Golišče 3 1281 Kresnice T: 01/563 92 36, E: narocila@amarant.si