Izbira sorte
Število sort paprike je ogromno, prav tako so ogromne razlike med sortami paprik. Ni ene sorte, ki bi bila "najboljša", prav tako ni ene sorte, ki bi bila primerna prav za vse. Nimamo vsi enakega okusa, želja, načina uporabe itd.
Zato je še tako pomembno, da izberemo tiste sorte, ki nam najbolj ugajajo.
Najpomembnejši razliki med sortami paprik sta oblika in barva, razlikujejo se pa tudi po zgodnosti.
Oblika
Večinoma poznamo dve obliki - baburo in podolgovato. V resnici pa lahko paprike po obliki razvrstimo v še več skupin:
1. Babure 
To so paprike, ki naredijo široke in krajše plodove. Najbolj tipično se uporabljajo za polnjenje, sicer pa so vsestransko uporabne - za solate, kuhanje, pečenje, vlaganje.
Tipična predstavnika te skupine sta sorti Pusztagold in Kalifornijsko čudo.
Po domače jim rečemo tudi "paprike za polnjenje/filanje" in pa "kvadrataste paprike".
2. Podolgovate paprike
Obliko te skupine paprik pove že samo ime - so podolgovate.
Običajno jih uporabljamo za pečenje, vlaganje in surove v solati. Za polnjenje niso praktične zaradi dolge in ozke oblike.
Nadalje jih lahko razdelimo v dve podskupini:
- s špičasto konico - npr. sorta Cornetto
- z zaobljeno konico - npr. sorta Sweet palena
Po domače jim rečemo tudi "špicpaprika", "kozji rog", "paprika za pečenje".
3. Paradižnikove paprike 
Tudi pri tej skupini ime nakazuje obliko. So izrazito okrogle in na pogled spominjajo na tipičen okrogel paradižnik.
Večina sort odlikujejo plodovi v velikosti srednje velikega paradižnika. Obstajajo pa tudi sorte, ki naredijo zelo majhne plodove, primerne za dodatek narezkom, "finger food" itd. saj so ravno prave velikosti za 1-2 grižljaja. Takšna je npr. sorta Paradiso.
Vse paradižnikove paprike oz. "paradajzarce", kot jim pravimo po domače, odlikuje izredno debelo meso. Primerne so za vse vrste uporabe, tako za solate, kot tudi za pečenje in polnjenje. Zlasti so primerne za polnjenje z raznimi namazi ali prilogami ob narezku, pikniku ali podobni priložnosti, saj zaradi debelega mesa obdržijo svojo obliko.
4. Druge oblike 
Obstajajo še paprike, ki jih težko razvrstimo v zgornje skupine.
Takšne so npr. zvončaste paprike ali pa mini paprike, obstajajo pa tudi sorte, ki so po obliki nekaj med baburo in podolgovato papriko (lamuyo tip).
Barva
Ne, ne obstajajo samo rumena, zelena in rdeča paprika. Prav tako ima vsaka sorta (vsaj) 2 barvi, ki se zamenjata glede na stopnjo dozorelosti. Da to razumemo, poglejmo najprej stopnje, čez katere gre paprika, da pride do končne zrelosti:
- Rast - ko je cvet oplojen in se začne tvoriti plod, ta raste do končne velikosti - v tej fazi je že vidna prvotna barva paprike
- Debeljenje mesa - ko plod zraste do končne velikosti, ima tanko meso, ki ga v tej fazi začne debeliti (končna debelina mesa je odvisna od sorte)
- Zorenje - šele, ko je meso odebeljeno je plod dokončno formiral in začne zoreti. Ob tem paprika spremeni barvo, prav tako dozori seme v plodu.
V času od konca 1. do konca 2. faze govorimo o tehnološki zrelosti - plod lahko odtrgamo in zaužijemo, vendar še ni končal z dozorevanjem, prav tako je seme iz takega ploda neuporabno.
Ko pa plod dozori - torej na koncu 3. faze, govorimo o fiziološki zrelosti. Takrat se spremeni barva in dokončno razvije tudi okus, da je plod kar se da privlačen in okusen.
Zakaj? Razlog je čisto enostaven - namen rastline ni, da bo prehranila nas, ljudi, ampak, da ustvari potomce in tako obdrži svojo vrsto. Če bi plod vabil živali k temu, da ga pojedo še preden so semena dozorela, bi le-ta propadla. Tako pa s spremembo barve pokaže "sedaj sem najbolj okusen", da ga živali pojedo šele takrat, ko so semena pripravljena na vzklitje in nadaljevanje potomstva.
Kakšne barve paprik torej poznamo?
- rumene, ki dozorijo v rdečo
- rumene, ki dozorijo v oranžno-rdečo
- zelene, ki dozorijo v rdečo
- zelene, ki dozorijo v rumeno
- zelene, ki dozorijo v oranžno
- zelene, ki dozorijo v rjavo (z rdečim mesom)
- vijolične (z zelenim mesom), ki dozorijo v rdečo
- ...
Kot lahko opazite, večina sort dozori iz manj žive (npr. rumena, zelena) v bolj žive barve (rdeča, oranžna). Izjeme so sorte, ki so nastale s pomočjo žlahtnjenja (vijolične, rjave itd.).
Torej, če želite rdečo papriko, se lahko odločite med sortami, ki so najprej rumene in sortami, ki so najprej zelene. Takšne, ki bi bila takoj rdeča (vsaj med klasičnimi sortami) ne obstaja. Prav tako čisto vsaka (klasična) sorta enkrat spremeni barvo. Je pa res, da pri nekaterih sortah to traja zeloooo dolgo časa, zaradi česar kakšen vrtičkar prej obupa in plod odtrga, ko je še v fazi tehnološke zrelosti oz. po domače v prvi barvi.
Pa še to: enak princip velja tudi za čilije, kjer pa poznamo eno zelo pisano izjemo - sorto Bolivian rainbow, ki v času zorenja preide kar čez 5 barv: vijolična -> bež -> rumena -> oranžna -> rdeča.
Zgodnost
Na to, kdaj bomo lahko pobirali pridelek paprik, najbolj vplivajo klimatske razmere, primeren čas setve in presajanja in založenost tal, v katerih rastejo rastline.
So pa določene sorte bolj zgodne od drugih. O zgodnosti govorimo, ko primerjamo čas, v katerem plod doseže fiziološko zrelost - torej ko zaključi z zorenjem. Če želite pobrati npr. zeleno papriko, je velika možnost, da jo boste lahko utrgali tako na zgodnji, kot pozni sorti praktično hkrati.
Med zgodnje sorte spadajo:
Pusztagold, Kalifornijsko čudo, Cornetto, Korosko, Paradiso, Somborckina, Mustafa...
Med srednje-zgodnje sorte spadajo:
Quadrato d'asti giallo, Violetta, Cubo orange, Hamik, Sweet chocolate, Corno rosso, Corno giallo...
Med srednje-pozne in pozne sorte spadajo:
Quadrato d'asti rosso, Dulce Italiano, Sweet palena, Glockenpaprika...
Smo Vam kaj pomagali pri odločitvi glede sorte paprik, ki jih boste posejali letos?
Naj Vam pomagamo še malo - ob naročilu prek naše spletne trgovine Vam vrečko paprike Cornetto PODARIMO.
Vse, kar morate narediti, je da ob oddaji naročila vpišete kodo "PAPRIKA". Koda velja do 2. februarja 2017.
