Vzgojimo grah za zdrav pomladanski posladek

10.03.2018 08:00

Grah je za fižolom druga najpomembnejša stročnica v človeški prehrani. 

Spomladi pa je grah eden izmed prvih pridelkov iz naših vrtov, v katerih lahko uživamo. 

O grahu

 

Grah je eden izmed pridelkov, ki se ga najbolj veselimo spomladi. Sama spomladi komaj čakam, da se zrna začnejo debeliti, nato pa oluščim kakšen strok ali dva kar na vrtu in se posladkam z mladimi zrni.

 

Grah pa je tudi izredno zdrava vrtnina. V njem najdemo kar nekaj hranil, ki pripomorejo k dobremu zdravju, med drugim vitamina C in K in prehranske vlaknine. Vsebuje veliko antioksidantkov, uživanje graha pa naj bi pripomoglo k preventivi pred srčno-žilnimi obolenji, sladkorno boleznijo, uravnaval naj bi holesterol, pomagal pri hujšanju, preprečeval zaprtost in krepil kosti. Največ vitaminov seveda najdemo v surovem grahu, ki ga lahko jemo, dokler je še mlad.

 

Grah, grah ali grah?

Najbolj smo vajeni jesti zrnje graha, ampak ali ste vedeli, da obstajajo sorte, ki se jih lahko je tudi v stročju?

 

Sladkorni grah, kot je sorta Ambrosia, je različica graha, ki naredi mehke in mesnate stroke. Obirati ga lahko začnemo že, ko so zrna še drobna, lahko pa pustimo, da se odebelijo. V slednjem primeru moramo paziti le na to, da ne začne zoreti, saj v tem primeru stročje začne postajati "nitkasto". Stročji grah ima od tistega v zrnju nižjo kalorično vrednost, ponaša pa se z višjo vsebnostjo nekaterih mikrohranil. 

 

Pri grahu pa lahko poleg zrnja in stročja jemo tudi mlade poganjke. Te lahko potržemo iz odraslih rastlin, ali pa si vzgojimo mikrozelenje. To storimo tako, da grah posejemo v lonček ali zabojček z zemljo, ga pustimo, da zraste kakšnih 5-10cm v višino in nato te poganjke porežemo. Za vzgojo mikrozelenja lahko uporabimo katerikoli grah, običajno pa za ta namen izberemo seme graha za kaljenje.

 

Hranilen za nas in za zemljo

Poleg tega, da je uživanje graha zelo zdravo za nas, pa grah dobro vpliva tudi na zemljo, v kateri raste. Tako, kot druge stročnice, tudi grah veže dušik iz zraka in ga uskladišči v tleh. Grah je tako smiselno saditi pred in po rastlinah, ki so bolj "požrešne" in potrebujejo veliko hranil v zemlji. Prav tako je grah dobra izbira za gredice, ki so nam odveč - tudi če pridelka ne bomo pobrali, lahko celotne rastline graha pokosimo, ko razvije listno maso in ga zadelamo v zemljo. Tako ga uporabimo za zeleno gnojenje.

 

Termin setve

Grah ni velik ljubitelj vročine, zato za dober pridelek s setvijo pohitimo. Sejemo ga lahko spomladi takoj, ko zemlja odmrzne - običajno s setvami začnemo konec februarja ali začetek marca. Sejemo ga lahko do sredine poletja, a običajno v toplejšem delu leta slabše obrodi, takrat ga je smiselno sejati v senčni del vrta. 

 

Grah lahko posejemo tudi v pozni jeseni, običajno v koncu oktobra ali začetku novembra. Takrat bo grah vzklil, nato pa bodo mlade rastline prezimile in naprej rastle, ko se bo spomladi otoplilo. Rastline graha namreč zelo dobro prenašajo tudi zelo nizke temperature, občutljivi so le cvetovi, ti lahko pomrznejo že pri temperaturah tik pod ničlo - to se lahko zgodi, ko pride do nihanj temperatur konec aprila. V kolikor smo opazili, da je grah že začel cveteti, napovedane pa so nizke temperature, ga zaščitimo s kopreno ali npr. baldrijanovim pripravkom. 

 

Kako ga posejati in katero sorto izbrati?

Grah sejemo v vrsto, s 5cm razmakom med posameznimi zrni. Med vrstami naj bo cca. 30cm razdalje. Ker je zelo nezahtevna rastlina in tudi sama veže dušik iz zraka, zemlje pred setvijo ne gnojimo, prav tako graha ne dognojujemo med rastjo.

 

Grah običajno sejemo direktno na vrt in si zanj ne vzgajamo sadik, lahko pa ga posejemo v žleb. To storimo enostavno: 

  • žleb napolnimo z zemljo in vanj posejemo grah
  • žleb postavimo v rastlinjak ali toplo gredo, kjer bo grah hitreje kalil, kot bi zunaj v hladni zemlji
  • ko so rastline visoke nekaj cm, na gredi naredimo jamico po celotni dolžini grede
  • rastline s koreninami in zemljo vred prestavimo iz žleba v jamico in le-to zadelamo

S takšnim načinom setve pridobimo na času, saj lahko grah posejemo, tudi če še nimamo pripravljene grede, poleg tega pa bo v nekoliko toplejši zemlji hitreje kalil. Prav tako se na ta način izognemo škodljivcem, kot so miši, ki rade pojedo semena, ki jih damo v zemljo. Če se vam je kdaj zgodilo, da ste posejali celo vrsto graha, vzkalilo oziroma zrastlo pa je le nekaj rastlin, so bile zagotovo za to odgovorne miši in drugi glodalci, sploh če ste posejali ekološka in nerazkužena semena.

 

Izbira sorte

Ko se odločamo med sortami graha, to običajno naredimo na podlagi tega, ali bomo postavili zanj oporo ali ne in kakšno.

 

Nizke sorte, kot je Mali provansalec, ne potrebujejo opore. Naredijo male grmičke, visoke do 40cm.

Srednje visoke sorte, kot je Wunder von Kelvedon ali Ambrosia, zrastejo cca. 60-70cm visoko in zanje postavimo oporo. To je lahko mreža za grah, ali pa ob rastline zapičimo veje, po katerih bodo lahko plezale.

Visoke sorte, kot je Blauwschokker, pa zrastejo do 1,5m visoko. Za takšen grah postavimo visoko mrežo (običajno tisto, ki je deklarirana za kumare).

 

Rodnost sort graha je običajno premo sorazmerna z višino rastlin. Višje, kot so rastline, več si bomo lahko nabrali pridelka iz njih. So pa nižje sorte običajno bolj zgodnje, saj hitreje zaključijo z rastjo. Srednje visoke in visoke sorte lahko obrodijo tudi večkrat, sploh če pridelek obiramo na dan za cvet in s tem pospešimo ponovno cvetenje.

 

Kolobar in mešani posevki

Kot sem že omenila, je grah dobro kolobariti pred in po "požrešnih" rastlinah, saj med rastjo tla dobro založi z dušikom. Tako ga je najbolje posejati po plodovkah, kapusnicah, žitu ali krompirju, za njim pa običajno posejemo poletne posebke, kot je endivija, pozne kapusnice itd. 

 

V vrtu se najbolje "razume" s sosedi, kot so korenje, redkvica, kumare, buče, kapusnice, solata, koper, komarček in koleraba, ne mara pa rasti v bližini pora, čebule, česna, krompirja in fižola. 

 

Bolezni in škodljivci

Med boleznimi in škodljivci, ki napadajo grah, je smiselno omeniti:

  1. Grahova plesen - kaže se kot pege in siva prevleka na listih graha, običajno pa napade, ko je preveč vlage in pri pregosti setvi. Izognemo se ji lahko z redkejšo setvijo, po napadu pa si lahko pomagamo s škropljenjem z naravnim pripravkom iz apnenčastih alg Coralite KR+.
  2. Zvijanje grahovih listov - to je posledica virusa, ki ga prenašajo listne uši. Izognemo se mu lahko tako, da zgodaj opazimo in preprečimo napad listnih uši.
  3. Miši in drugi glodalci - ti so problematični takoj po setvi graha, saj lahko pojejo semena, še preden ta uspejo vzkliti. Temu se lahko izognemo s setvijo v žlebove.
  4. Fižolar - to je hrošček, ki napada tako fižol, kot tudi grah. Pred dozorevanjem odloži jajčeca na strokih, ta pa se nato v toplem skladišču izležejo, nova generacija hroščkov pa vrta v zrnje in se z njim hrani. Izognemo se mu lahko tako, da zrnje pred skladiščenjem za nekaj dni damo v zmrzovalnik. Podobno je s še enim hroščkom, ki napada predvsem grah, zato se mu tudi reče grahar

 

Ste letos že posejali grah? Če ga še niste, Vam bodo naslednji stavki prišli zelo prav.

Zopet Vam namreč podarjamo vrečko ekoloških semen - tokrat boste ob vpisu kode "GRAH" prejeli vrečko semen graha Mali provansalec. Koda je veljavna do 16.3.2018, vpišete pa jo ob oddaji naročila v naši spletni trgovini.

 

Če ne veste kako uporabiti promocijsko kodo, si lahko navodila preberete na tej povezavi.

    EKO GRAH MALI PROVANSALEC
    Cena z DDV:
    od 1,80 €
    EKO GRAH WUNDER VON KELVEDON
    Cena z DDV:
    od 1,80 €
    EKO SLADKORNI GRAH AMBROSIA
    Cena z DDV:
    od 1,80 €
    AMARANT kooperativa d.o.o., Golišče 3 1281 Kresnice T: 01/563 92 36, E: narocila@amarant.si
    Piškotki za analitiko
    Ti se uporabljajo za beleženje analitike obsikanosti spletne strani in nam zagotavljajo podatke na podlagi katerih lahko zagotovimo boljšo uporabniško izkušnjo.
    Piškotki za družabna omrežja
    Piškotki potrebni za vtičnike za deljenje vsebin iz strani na socialna omrežja.
    Piškotki za komunikacijo na strani
    Piškotki omogočajo pirkaz, kontaktiranje in komunikacijo preko komunikacijskega vtičnika na strani.
    Piškotki za oglaševanje
    So namenjeni targetiranemu oglaševanju glede na pretekle uporabnikove aktvinosti na drugih straneh.
    Kaj so piškotki?
    Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate z uporabo in beleženjem piškotkov.V redu Več o piškotkih